Na videz idilične razmere v gorah skrivajo marsikatero nevidno past

Konec novembra je v visokogorju že prinesel prave zimske razmere. Temperature so vztrajno pod lediščem, veter pa dodatno stopnjuje občutek mraza. Sneženje v zadnjih dneh pa je razmere na terenu dodatno zaostrilo. Od začetka ponedeljkovega vremenskega poslabšanja je zapadlo med 30 in 40 centimetri snega, ponekod tudi več. V nižje ležečih predelih je skopnel.

Na najvišjih vrhovih, torej nad nadmorsko višino 2.400 metrov, je snežna odeja debelejša in vsebuje šibke plasti. Na Kredarici je po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) že več kot 130 centimetrov snega, na Kaninu pa okoli metra. Po debelini snežne odeje sledijo še Krvavec (50 centimetrov), Zelenica (41 centimetrov), Vršič (39 centimetrov) in Vogel (37 centimetrov).

Da so razmere v visokogorju precej zimske, je za N1 poudaril tudi meteorolog Arsa Andrej Velkavrh. Vremensko situacijo je dodatno zaostril jugozahodni veter, saj nastajajo snežni zameti. Ob preobremenitvi z majhno obremenitvijo se lahko sproži srednje velik plaz, zato so vremenoslovci izdali opozorilo.

Nevarnost snežnih plazov

Nevarnost plazov je trenutno povečana predvsem nad nadmorsko višino 1.400 metrov, kjer velja 3. stopnja nevarnosti (znatna), zlasti v južnem delu Julijskih Alp. Nižje je nevarnost nekoliko manjša, a še vedno prisotna. Tam velja opozorilo 2. stopnje nevarnosti (zmerna). Ocenjevanje poteka po evropski petstopenjski lestvici, kjer višja stopnja pomeni večjo verjetnost za proženje plazov.

Kakšne bodo razmere v naslednjih dneh?

Ob vremenskem poslabšanju v začetku tedna se mnogi planinci verjetno sprašujejo, kakšne bodo razmere za obisk gora konec tedna. Kot je pojasnil Velkavrh, lahko do konca tedna pričakujemo suho vreme, bolj hladno bo. Temperature se bodo gibale okoli ledišča, sneg bo ostal suh in nepreobražen.

A pozor, vremenske razmere kljub vsemu ne bodo najbolj idilične. V prihodnjih dneh bo namreč po besedah meteorologa agencije za okolje še pihal veter, ki bo gradil snežne zamete. "Ti lahko predstavljajo skrito nevarnost. Na prvi pogled je teren videti povsem miren in varen, nič se ne plazi. A prav zato so lahko zavajajoči. Če stopimo na nestabilno mesto, se lahko sneg nenadoma sproži. Gre za pasivno nevarnost, ki ni očitna, a je vseeno resna," je za N1 pojasnil Velkavrh.

Bela tema – ena najbolj zahrbtnih nevarnosti

V visokogorju dodatno past predstavlja tudi megla. Kot so na družbenem omrežju Facebook opozorili v Planinskem društvu (PD) Bajtar, je t. i. bela tema ena najbolj zahrbtnih nevarnosti, še posebej pozimi, saj povzroči popolno izgubo orientacije. "Vodi lahko v hojo po brezpotju, po nevarnem terenu, botruje celo zdrsom. Žal onemogoča tudi helikoptersko reševanje," so poudarili.

Kdaj nastane bela tema? Takšne razmere so po besedah Velkavrha običajne, ko je v gorah oblačno. "Ko so vrhovi zaviti v oblake in je na tleh sneg, je orientacija zelo otežena. Pogosto sploh nimamo občutka, kaj je gor in kaj dol. Tudi če oblaki niso gosti, ni padavin in skozi rahlo oblačnost prodira nekaj sončne svetlobe, nastane difuzna svetloba, ki le še poslabša vidljivost. Ni prav nič bolje. V takšnih razmerah je gibanje v gorah lahko zelo nevarno, zato je potrebna še dodatna previdnost," je opozoril.

V PD Bajtar so delili tudi nekaj nasvetov, kako ravnati v takšnih razmerah. "V primeru goste megle se ustavite, da preprečite hojo v napačno smer. Ostanite mirni, brez panike, vztrajajte na označeni poti, osredotočite se na iskanje markacij. Za določanje lokacije in smeri uporabite zemljevid, kompas ali GPS napravo. Ne zapuščajte poti," so svetovali in dodali, da naj planinci v nahrbtniku imajo vedno pri sebi tudi astro folijo, naglavno lučko z rezervno baterijo, piščalko, komplet prve pomoči, dodatna topla oblačila, zemljevid in telefon s polno baterijo.

Kako varneje v gore?

Gorska reševalna zveza je na svoji spletni strani objavila precej poglobljene nasvete za varnejše obiskovanje gorskega sveta. Tudi policija je delila nasvete za pohodnike, planince in gornike.

Kaj morate imeti vse s sabo, da vas ne bo treba reševati? Pri zimskem obisku gora je treba imeti s seboj veliko opreme. Poleg nepremočljivih, dobro izoliranih čevljev s kakovostnim narebranim trdim podplatom so to še topla oblačila, termo steklenica z brezalkoholno pijačo, planinski zemljevid, prva pomoč, sončna očala, naglavna svetilka, pa tudi dereze, cepin in plazovni trojček z žolno, sondo in lopato. Priporočljiva je tudi čelada.

Začetniki naj prve korake v gorski svet začnejo delati s pomočjo ustreznega usposabljanja in vodnikov, sama teorija ni dovolj, potrebna je praksa. Najpomembnejši so izkušnje in znanje, ki ga je treba tudi stalno obnavljati. Bistveno je, da si izberemo turo, ki smo ji kos, in pri tem upoštevamo, da so dnevi krajši. S seboj moramo imeti vso potrebno opremo, nenehno moramo preverjati in spremljati razmere v gorah. Predvsem pa je ključno, da se znamo pravi čas obrniti.